 |
Outlaws by Dnevnik
Izobčenci ukinjenega dnevnikovega foruma
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Watamaro
Pridružen/-a: 06.11. 2006, 23:12
Prispevkov: 3803
|
 Objavljeno: 15 Nov 2006 00:59 Naslov sporočila: |
 |
|
| marmije je napisal/a: |
| ne vem -- po mojem laicnem mnenju, bi morala pozitivna diskriminacija posect, predvsem v moznost socializacije ( solstvo, zdravstvo, komunala itd. ) -- in ker bi to bila zakonska oblika, bi obenem lahko tudi jasno dolocala obveznosti Romov, ki iz tega sledijo... |
Ma saj imajo že sedaj otroške dodatke pogojene s tem, da se otroci prikažejo v šoli.
O socializaciji večine Romov pa lahko samo sanjamo. To je ljudstvo, ki se že stoletja ni socializiralo v nobeno družbo (z redkimi izjemami). Pa to sploh ni tako velik problem, ki nas danes tare. Saj če bi živeli kot indijančki po gmajnah to folka verjetno nebi tako motilo. Problem je v tem, da se jim je nekaj malenkosti dopuščalo (recimo vožnja z neregistriranimi avti...) in da so represivni in pravosodni organi z posamezniki med njimi, ki so izvajali kriminalna dejanja ali se posluževali nasilja bolj blago postopali.
Vse to folk vidi in nekega dne odpizdi pokrov na piskru in potem ni več ali je kriv Miro Kriminalac ampak so krivi vsi, ki so njegove krvi. (kolektivna krivda)
Sedaj se plačuje cena za vse napake iz preteklosti, ko se ni in ni hotelo zadeve urediti zakonsko. Saj ne, da bi nek zakon rešil problematiko. Dal pa bi zakonsko podlago. Namreč veliko krat je marsi kateri policaj zamižal na eno oko pred kakšnim Romom, samo da mu potem nebi govorili, da zajebava siromaka samo zaradi tega ker je rom in ne zato, ker je naredil to ali to. To pa je tista "pozitivna diskriminacija prosto po Prešernu o kateri veliko krat govorim". |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
marmije
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 18:21
Prispevkov: 7222
|
| Objavljeno: 15 Nov 2006 01:05 Naslov sporočila: |
|
|
| Watamaro je napisal/a: |
| marmije je napisal/a: |
| ne vem -- po mojem laicnem mnenju, bi morala pozitivna diskriminacija posect, predvsem v moznost socializacije ( solstvo, zdravstvo, komunala itd. ) -- in ker bi to bila zakonska oblika, bi obenem lahko tudi jasno dolocala obveznosti Romov, ki iz tega sledijo... |
Ma saj imajo že sedaj otroške dodatke pogojene s tem, da se otroci prikažejo v šoli.
O socializaciji večine Romov pa lahko samo sanjamo. To je ljudstvo, ki se že stoletja ni socializiralo v nobeno družbo (z redkimi izjemami). Pa to sploh ni tako velik problem, ki nas danes tare. Saj če bi živeli kot indijančki po gmajnah to folka verjetno nebi tako motilo. Problem je v tem, da se jim je nekaj malenkosti dopuščalo (recimo vožnja z neregistriranimi avti...) in da so represivni in pravosodni organi z posamezniki med njimi, ki so izvajali kriminalna dejanja ali se posluževali nasilja bolj blago postopali.
Vse to folk vidi in nekega dne odpizdi pokrov na piskru in potem ni več ali je kriv Miro Kriminalac ampak so krivi vsi, ki so njegove krvi. (kolektivna krivda)
Sedaj se plačuje cena za vse napake iz preteklosti, ko se ni in ni hotelo zadeve urediti zakonsko. Saj ne, da bi nek zakon rešil problematiko. Dal pa bi zakonsko podlago. Namreč veliko krat je marsi kateri policaj zamižal na eno oko pred kakšnim Romom, samo da mu potem nebi govorili, da zajebava siromaka samo zaradi tega ker je rom in ne zato, ker je naredil to ali to. To pa je tista "pozitivna diskriminacija prosto po Prešernu o kateri veliko krat govorim". |
--pa saj to se pocne tudi pri drugih druzbenih strukturah -- mizanja imas kolikor hoces -- kot vedno je resnica verjetno nekje vmes -- Cigani, pac kradejo in to je dejstvo -- da drzava, ne skrbi za javni red in mir je tudi dejstvo -- da pa je pri vsem tem tudi enormna prislovicna slovenska fovsija ( oni dobijo - mi moramo pa delat ), je pa tudi dejstvo -- resevenje je mozno samo, po linijo piramide -- v bazi -- vklopiti, krajevne organe, vladne in nevladne organizacije, kot korencek, kot palico, pa dosledno izvajanje zakonov, pa bi slo... samo, kaj, ko Slovenci, tako radi za lastno luzerstvo, okrivljamo vedno druge -- enkrat uspesne japije, drugic Hrvate tretjic izbrisane in nenazadnje danes Cigane -- folklora pac... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Watamaro
Pridružen/-a: 06.11. 2006, 23:12
Prispevkov: 3803
|
| Objavljeno: 15 Nov 2006 01:17 Naslov sporočila: |
|
|
| marmije je napisal/a: |
| --pa saj to se pocne tudi pri drugih druzbenih strukturah -- mizanja imas kolikor hoces -- kot vedno je resnica verjetno nekje vmes -- Cigani, pac kradejo in to je dejstvo -- da drzava, ne skrbi za javni red in mir je tudi dejstvo -- da pa je pri vsem tem tudi enormna prislovicna slovenska fovsija ( oni dobijo - mi moramo pa delat ), je pa tudi dejstvo -- resevenje je mozno samo, po linijo piramide -- v bazi -- vklopiti, krajevne organe, vladne in nevladne organizacije, kot korencek, kot palico, pa dosledno izvajanje zakonov, pa bi slo... samo, kaj, ko Slovenci, tako radi za lastno luzerstvo, okrivljamo vedno druge -- enkrat uspesne japije, drugic Hrvate tretjic izbrisane in nenazadnje danes Cigane -- folklora pac... |
Mislim mi smo pa itak ena zelo zanimiva socialna država. Sicer jaz sem za socialno državo, vendar roko na srce, niti približno ne za takšno, kot jo imamo mi. Le v vednost (pa mogoče že veš):
Vir: Finance
Tri slovenske zgodbe
Štefka in Lojze sta farmacevtka in programer, oba z diplomo, in imata dva otroka v vrtcu. Na mesec zaslužita skupaj 610 tisoč tolarjev bruto in sta ravno na zgornjem robu 6. razreda za otroški dodatek in 4. razreda za plačilo vrtca. Lojzetu v službi ponudijo napredovanje in povišico za 10 tisoč bruto. Po izračunu ugotovita, da bi tako izgubila 2.950 tolarjev
pri otroških dodatkih in 17.368 pri plačilu vrtca, pridobila pa zgolj 5.220 pri višji neto plači. Torej je zaradi njegovega napredovanja družinski proračun mesečno na slabšem za 15.098 tolarjev. Kaj storiti? Lojze
sprejme odgovornejše delo in prosi, da mu plače ne zvišajo. Ob dvigu plače bi bila država z vsemi proračuni in zavodi na boljšem za 2.950 tolarjev pri otroškem dodatku, 17.368 pri plačilu vrtca, 4.780 pri prispevkih in dohodnini delavca, 1.910 tolarjev pri prispevkih delodajalca in davku na izplačane plače. Torej bi imela država zaradi Lojzetovega odgovornejšega dela 27.008 tolarjev več, Lojze in Štefka 15.098 tolarjev manj in delodajalec 11.910 tolarjev manj na mesec.
Micka in France sta medicinska sestra in gradbeni tehnik. Imata dva
otroka v vrtcu. Na mesec zaslužita skupaj 500 tisoč tolarjev bruto in sta ravno na spodnjem robu 6. razreda za otroški dodatek in 4. razreda za plačilo vrtca. Mesec normalno preživijo, rada pa bi prišla do lastnega doma. Ker njuna občina stanovanjskih posojil ne upošteva pri znižanju plačila vrtca, bi ob odplačevanju posojila težko pokrivala življenjske stroške. Kaj storiti? Sporazumno in potiho se ločita, določita 15 tisoč tolarjev preživnine za vsakega otroka in France se za stalno prijavi pri svojih starših. V resnici se njihovo življenje ne spremeni. S to spremembo pade Micka z obema otrokoma v 4. razred za otroški dodatek in 2. razred za plačilo vrtca. Tako družinski proračun povečata za 11.060 tolarjev pri
> otroških dodatkih in 34.736 tolarjev pri plačilu vrtca, torej v skupnem
za 45.796 tolarjev na mesec in skupaj gradita hišo.
Ančka je kuharica, mati dveh otrok in zasluži 150 tisoč tolarjev bruto na mesec. Ob ločitvi je bila določena preživnina 20 tisoč tolarjev za
vsakega otroka, vendar je nekdanji mož v resnici ne plačuje. Za izterjavo se ne odloči, saj bi to zelo verjetno pripeljalo do nasilja. Zaradi določene preživnine, ki je dejansko ne dobi, pade v 3. razred pri otroških
dodatkih in v drugega pri plačilu vrtca, namesto enega nižje. Ker nekdanji mož uveljavlja posebno olajšavo za otroke, ima zaradi tega za 10.638 tolarjev nižjo neto plačo. Ančka zaradi preživnine, ki je v resnici ne dobi, plača 17.368 tolarjev več vrtca in dobi 9.280 tolarjev manj otroškega dodatka. Če upoštevamo še dohodnino, dobi neto 37.286 tolarjev manj na mesec. Z otrokoma mora preživeti mesec s 150 tisoč tolarji, vendar ji po plačilu najemnine za garsonjero in položnic ostane le še 60 tisoč tolarjev za druge stroške.
Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali so transferji v obliki denarja sploh smiselni. Morda bi bilo bolj smiselno narediti res brezplačno osnovno šolo, financirati večji del plačila vrtca in otrokom omogočiti športne dejavnosti po res nizkih cenah. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
marmije
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 18:21
Prispevkov: 7222
|
| Objavljeno: 15 Nov 2006 01:28 Naslov sporočila: |
|
|
| --problem je vecplasten in sploh ni v domeni ekonomike --pac pa politike, kontrole in avtoritete -- s prelivanjem in obracanjem denarja, ne samo, da zagotavljas enormno stevilo delavnih mest v javni upravi , pac pa e bolj pomembno, vedno lahko povecas ali zmanjsas pritisk, na tiste dele druzbe ( ki so od javnih financ odvisni -- in to smo skoraj vsi ), ki ti, kot vladalcu zagotavljajo vecjo ali manjso, podporo, pri zagotavljanju vladanja -- proracuni , njihova delitev tako, drzavno, kot lokalno ipd. --- |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
