 |
Outlaws by Dnevnik
Izobčenci ukinjenega dnevnikovega foruma
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20
Prispevkov: 2810
|
 Objavljeno: 29 Jan 2007 11:32 Naslov sporočila: Nova delavska »zmaga« |
 |
|
V sobotnem Dnevniku sem prebrala, da vlada februarja pošilja v proceduro spremembe zakona o finančnem poslovanju. Predlogi sprememb so taki, da lastniki tistih podjetij, ki so bila po uradni dolžnosti izbrisana iz sodnega registra (vsaj eno leto niso poslovala) hkrati pa so bili pri upravljanju teh podjetij aktivni (se pravi, lastnik ni imel direktorja, na katerega slabe odločitve bi se lahko skliceval), do terjatev upnikov ne bodo več odgovarjali z vsem svojim premoženjem.
Ne morem verjet, poznam primere, ko je nek prevarantski jebiveter v nekem d.o.o. dobil za začetek državna sredstva za zaposlovanje težje zaposljivih delavcev, ta denar kanaliziral bogvedi kam, nehal poslovati, dosegel da so podjetje izbrisali iz sodnega registra po uradni dolžnosti in zdaj ga bo vlada nagradila še s tem, da mu bo vse morebitno premoženje, ki mu je s tem manevrom ostalo, prosto terjatev delavcev (neizplačane plače) in drugih upnikov, med njimi tudi države (neplačani prispevki itd.) 
Še več, če bo predlog v parlamentu uspel, bodo po predlogu za nazaj (!!!) ustavljeni tudi vsi sodni postopki, v katerih upniki terjajo te sorte dolžnikov, upniki pa bodo morali celo poravnati sodne stroške - najbrž vse z namenom, da ministru uspe Lukenda.
Ob tem sem se spomnila izrednih sej spomladi 2004, ko je Janša haral na »požgani zemlji« in mahal s tistim pismom delavca iz revirjev, ki z dvema plačama ni bil sposoben preživeti sebe in družino. Kakšen neverjeten "salto mortale" v skrbi za delavca je sposobna narediti naša vlada. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Samo
Pridružen/-a: 21.11. 2006, 15:19
Prispevkov: 683
Kraj: Koper
|
| Objavljeno: 29 Jan 2007 14:40 Naslov sporočila: Re: Nova delavska »zmaga« |
|
|
| Čukica je napisal/a: |
V sobotnem Dnevniku sem prebrala, da vlada februarja pošilja v proceduro spremembe zakona o finančnem poslovanju. Predlogi sprememb so taki, da lastniki tistih podjetij, ki so bila po uradni dolžnosti izbrisana iz sodnega registra (vsaj eno leto niso poslovala) hkrati pa so bili pri upravljanju teh podjetij aktivni (se pravi, lastnik ni imel direktorja, na katerega slabe odločitve bi se lahko skliceval), do terjatev upnikov ne bodo več odgovarjali z vsem svojim premoženjem.
Ne morem verjet, poznam primere, ko je nek prevarantski jebiveter v nekem d.o.o. dobil za začetek državna sredstva za zaposlovanje težje zaposljivih delavcev, ta denar kanaliziral bogvedi kam, nehal poslovati, dosegel da so podjetje izbrisali iz sodnega registra po uradni dolžnosti in zdaj ga bo vlada nagradila še s tem, da mu bo vse morebitno premoženje, ki mu je s tem manevrom ostalo, prosto terjatev delavcev (neizplačane plače) in drugih upnikov, med njimi tudi države (neplačani prispevki itd.)
Še več, če bo predlog v parlamentu uspel, bodo po predlogu za nazaj (!!!) ustavljeni tudi vsi sodni postopki, v katerih upniki terjajo te sorte dolžnikov, upniki pa bodo morali celo poravnati sodne stroške - najbrž vse z namenom, da ministru uspe Lukenda.
Ob tem sem se spomnila izrednih sej spomladi 2004, ko je Janša haral na »požgani zemlji« in mahal s tistim pismom delavca iz revirjev, ki z dvema plačama ni bil sposoben preživeti sebe in družino. Kakšen neverjeten "salto mortale" v skrbi za delavca je sposobna narediti naša vlada. |
http://www2.gov.si/zak/Pre_Zak.nsf/116024d5a1a37d6bc125661600295e72/8557d5269a5f
4985c125724c0042024c?OpenDocument
Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov
EVIDENČNI PODATKI
Predlog zakona
Naslov zakona: Zakon o spremembah zakona o finančnem poslovanju podjetij
Klasifikacijska številka: 414-01 / 99 - 0004 / 0019
EPA: 1234 - IV
Kratica: ZFPPod-B
Predlagatelj: V - Vlada Republike Slovenije
Dodelitev - MDT: 11 - Odbor za gospodarstvo
Dodelitev - ostali: 14 - Odbor za finance in monetarno politiko
22 - Zakonodajno-pravna služba
Datum prejema v DZ: 22.12.2006
Vrsta postopka: skrajšani
Faza: obravnava postopka - skrajšani postopek
Objava v Poročevalcu: 02/2007 z dne 15.01.2007
EVA: 2006-2111-0050
Številka: 00713-39/2006/8
Ljubljana, 20.12.2006
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 102. redni seji dne 20.12.2006 določila
besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU PODJETIJ,
ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega
zbora Republike Slovenije po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da
predlog zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij obravnava po
skrajšanem postopku, saj gre za vsebinsko manj obsežne spremembe, saj
spreminjajo le en člen zakona, prenehanje veljavnosti dveh odstavkov člena in
ureditev prehodnega obdobja in so omejene le na urejanje zadev, kot je
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane kapitalske družbe. Hitra
ureditev tega področja bo preprečila začetek in nadaljevanje postopkov, v
katerih so družbeniki odgovorni za obveznosti.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike
Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike
Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora
Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:
- mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo,
- mag. Andrijana Starina Kosem, državna sekretarka, Ministrstvo za
gospodarstvo,
- dr. Saša Prešern, v.d. generalnega direktorja, Ministrstvo za gospodarstvo,
- mag. Dušan Pšeničnik, sekretar, Ministrstvo za gospodarstvo,
- Blaž Šaloven, višji svetovalec, Ministrstvo za gospodarstvo.
mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1
SKRAJŠANI POSTOPEK
EVA: 2006-2111-0050
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU PODJETIJ (ZFPPod–B)
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Ključni namen Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št.
54/99, 110/99 in 93/02 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZFPPod) je bil
predvsem izboljšati plačilno disciplino, povečati varnost upnikov in omogočiti
izbris nedelujočih podjetij iz registra. Zakon zlasti pri reševanja
problematike plačilne discipline ni dosegel pričakovanih učinkov, predvsem pa
se je postavljalo vprašanje o ustreznosti določb, ki določajo, da so družbeniki
kapitalske družbe odgovorni za obveznosti po uradni dolžnosti izbrisane družbe,
kar pomeni velik poseg v temeljna korporacijska načela.
Gre za družbenike družb, ki so bile izbrisane po uradni dolžnosti, ker:
- v dveh zaporednih letih niso predložile letnih poročil,
- nimajo premoženja (12 mesecev ne opravljajo prometa preko svojih računov), ali
- ki se niso uskladile z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št.
30/93 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZGD) predvsem glede povečanja
osnovnega kapitala do 31. 12. 1994.
Namen zakona je bil sicer dober – sprotno ažuriranje sodnega registra ter
uskladitev družb z veljavno zakonodajo (ZGD), vendar pa zakon ni sprejemljiv v
delu, ko so za obveznosti tako izbrisane družbe odgovorni družbeniki na podlagi
neizpodbojne pravne domneve, da so dali izjavo, s katero soglašajo s sprejetjem
take obveznosti. Zakon je skušal povzeti ureditev iz ZGD, ko lahko družba
preneha po skrajšanem postopku brez postopka likvidacije, če vsi družbeniki
predlagajo sodišču tak izbris. Ureditev v ZFPPod pa je za tako odgovornost
družbenikov določil z neizpodbojno pravno domnevo, tako nekateri družbeniki
sploh niso bili seznanjeni s tem, kaj se dogaja z družbo, dokler niso na njihov
naslov prispeli zahtevki za poplačilo dolgov družbe. Taka ureditev je kršitev
temeljnih načel korporacijskega prava, pri katerih družbeniki kapitalske družbe
niso odgovorni za obveznosti družbe. Če pa so družbeniki izkoristili družbo, da
bi zase pridobili kakšno korist, pa že ZGD dopušča odmik od navedenega načela v
institutu spregleda pravne osebnosti, ki pomeni zanikanje ločenosti med
obveznostmi družbe in družbeniki.
Takšna ureditev je botrovala nastanku vrste spornih situacij:
- državljani so vložili lastniške certifikate v delniške družbe, v kateri kot
manjšinski delničarji niso imeli nobenega vpliva na njeno poslovanje. Po
izbrisu take družbe na podlagi ZFPPod neomejeno odgovarjajo za obveznosti
izbrisane družbe.
- Državljani so kot nagrado ob upokojitvi prejeli delnice kasneje izbrisane
družbe. Na podlagi ZFPPod je bilo za poplačilo dolgov (pogosto trajno) poseženo
v njihovo pokojnino.
- Državljani so bili manjšinski delničarji (1%) delniške družbe, ki je bila
izbrisana in na podlagi ZFPPod neomejeno odgovarjajo za obveznosti izbrisane
družbe.
- Delavci so postali družbeniki družbe zaradi premalo izplačanih plač na
podlagi zadolžnic, ki so jim bile izdane s strani delodajalca na podlagi
zakona, ki je urejal lastninsko preoblikovanje podjetij. Po izbrisu te družbe
so na podlagi ZFPPod postali solidarno neomejeno odgovorni dolžniki upnikom
izbrisane družbe.
- Tisoči državljanov morajo na podlagi zakonske določbe oz. neizpodbojne pravne
domneve, da so s podpisom izjave pred notarjem prevzeli odgovornost za
obveznosti družbe, pri kateri pa so nastopali zgolj kot ustanovitelji, (trajno)
plačevati visoke zneske upnikom kapitalskih družb. V podjetništvo so zavestno
vložili zgolj svoj kapitalski vložek, na podlago ZFPPod pa odgovarjajo za
obveznosti izbrisane družbe z vsem svojim premoženjem.
- Vrsto konkretnih primerov osebnostnih in družinskih tragedij v tej zvezi
predstavlja tudi Civilna iniciativa.
Veljavna ureditev je bila tudi predmet ustavno sodne presoje. Ustavno sodišče
je sprejelo (kompromisno) odločitev, da se sporne določbe razveljavijo, če se
nanašajo na družbenike, ki v smislu obrazložitve odločbe niso odgovorni za
obveznosti družbe. S tega vidika loči aktivne in pasivne družbeniki, torej
tiste, ki so vplivali na poslovanje družbe, in tiste, ki tega vpliva niso
imeli. T. i. aktivni so torej odgovorni za obveznosti izbrisane družbe, t. i.
pasivni pa ne. To pomeni, da morajo sodišča ugotavljati za vsak posamezen
primer kakšen vpliv je imel posamezen družbenik v družbi z vsemi procesnimi
posledicami. V zvezi s tem je bila oblikovana tudi aktivna Civilna iniciativa
nezakonito izbrisanih podjetij in sprožen postopek pred Sodiščem Evropske
skupnosti.
Odločitev ustavnega sodišča je predstavljene primere množično ponovno privedla
pred sodišče, tokrat v okviru iskanja statusa pasivnega družbenika (z regresnim
zahtevkom do aktivnega družbenika). Ne glede na jasno ločitev funkcije vodenja
kapitalske družbe od organa skupščine v skladu z določbami zakona, ki ureja
gospodarske družbe, je glede na pravno-organizacijske narave družbe z omejeno
odgovornostjo položaj družbenikov v tem kontekstu še težji. Zadnje odločitev
sodišč pa nakazujejo tudi na nejasnosti, negotovosti in dileme pri delniških
družbah, saj se tudi delničarje z manj kot 1% kapitalskim deležem označuje za
aktivne delničarje.
Navedena ureditev je neustrezna in neskladna z veljavnimi korporacijskimi
načeli tako na nacionalni ravni kot na ravni Evropske skupnosti, zato jo je
treba ustrezno spremeniti. Predlagano je črtanje četrtega in petega odstavka
27. člena ZFPPod, ki za izbrisane družbe po uradni dolžnosti uvajajo
neizpodbojno pravno domnevo izjave družbenika. Razlog takega posega utemeljuje
tudi javni interes, ki upošteva načelo zaupanja v zakonsko ureditev zaupanja v
temeljno korporacijsko načelo kapitalskih družb, ki je bilo z veljavno
ureditvijo grobo kršeno. Stihijsko (case by case) ugotavljanje aktivnih in
pasivnih družbenikov, ki izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS, ni v skladu s
temeljnimi načeli pravne države – zaupanje v pravo in predvidljivost ter
jasnost predpisov.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona
Predlagana ureditev zasleduje cilj vzpostavitve stanja, ki je veljalo v
slovenskem pravnem redu pred uveljavitvijo ZFPPod. Ureditev je usmerjena v to,
da lahko družbeniki, ki so svoje premoženje vložili v podjetniško dejavnost
(vložek v osnovni kapital družbe), da bi z njim uresničevali svoj podjetniški
interes, lahko z gotovostjo računajo na to, da s tem ko vložijo svoj vložek v
družbo ni ogroženo njihovo osebno premoženje, ampak zgolj njihov vložek. Tako
bi se uresničilo temeljno načelo korporacijskega prava ločenosti premoženja
kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika, ki predstavlja pomemben
javni interes zagotavljanja ustreznega, mednarodno primerljivega, in pravno
varovanega sistemskega gospodarskega okolja za kapitalske družbe. Poglavitna
rešitev uresničuje že naveden cilj zakona, ki poleg vsebinske spremembe odprave
odgovornosti družbenika za obveznosti izbrisane družbe ureja tudi prehodno
obdobje za postopke, ki še tečejo v zvezi z uveljavljanjem odgovornosti
družbenikov. Pri tehtanju okoliščin, kako urediti prehodno obdobje, da v zvezi
z ustavnim načelom pravne države in zaupanja v pravo ne bi bila nesorazmerno
prizadeta katera od skupin deležnikov (upniki in odgovorni družbeniki), na
katere se ta zakon nanaša, predlagana rešitev ustavlja vse postopke in dejanja,
ki v zvezi s tem tečejo in z dnem uveljavitve predloga zakona za naprej ne
dopušča uveljavljanje kakršnih koli zahtevkov na tej pravni podlagi. Izjemo od
tega pravila predstavlja le institut spregleda pravne osebnosti, ki ureja
zlorabe položajev družbenikov.
3. Ocena finančnih posledic zakona na državni proračun in druga javna finančna
sredstva
Sprejetje predlaganega zakona bo imelo finančne posledice na državni proračun
in druga javna finančna sredstva. Pri postopkih uveljavljanja plačila
obveznosti družbenikov za obveznosti družbe nastopa v vlogi upnika tudi država
za poplačilo davčnih obveznosti (izterjava DURS). Pridobivanje podatkov v zvezi
z natančnejšimi finančnimi posledicami še poteka, sicer pa DURS na podlagi
uspešnosti izterjav v predhodnih letih in ob predpostavki, da se ti pogoji tudi
v prihodnje ne bodo spremenili, ocenjuje, da bi predvideni prihodki proračuna v
letu 2007 in 2008 znašali 15 do 20 milijonov tolarjev. Podatki iz davčne
evidence na dan 30.6.2006 kažejo, da je število družb, ki so bile izbrisane po
predmetnem zakonu, 4.475, njihov dolg pa znaša 23,6 milijard tolarjev.
Predlagana rešitev pa bi za sodno vejo oblasti pomenila prihranek, saj bi se z
ustavitvijo sodnih postopkov v zvezi s tem zmanjšali sodni zaostanki in
razbremenilo delo sodišč. V skladu s podatki Uradnega lista, je bilo na podlago
ZFPPod izbrisanih preko 24.000 družb, pretežno v obdobju po sprejemu zakona.
Pridobljeni so bili tudi zadnji podatki s sodišč v zvezi s številom tovrstnih
postopkov:
Obdobje od 2004 do 2006:
okrožno sodišče št. vloženih tožb* št. pravnomočnih sodb
Kranj 12 12
Maribor 1 3
Ljubljana 74 8
Murska Sobota 3 1
Nova Gorica 0 1
Celje 4 7
Krško 0 0
Slovenj Gradec 1 3
Novo mesto 0 0
* Vložene tožbe, ki še niso pravnomočno zaključene.
4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane
ureditve pravu EU
Pravo EU normativno ne ureja tega področja, saj sledi temeljnim konceptualnim
korporacijskim razmerjem. Pregled primerjalno pravnih ureditev:
-- Nemčija: Odmik od korporacijskega načela odgovornosti za obveznosti
kapitalske družbe je urejeno z institutom spregleda pravne osebnosti. Ne pozna
pa jamčevanja družbenika za obveznosti izbrisane družbe iz registra po uradni
dolžnosti.
-- Avstrija: Odmik od korporacijskega načela odgovornosti za obveznosti
kapitalske družbe je urejeno z institutom spregleda pravne osebnosti. Ne pozna
pa jamčevanja družbenika za obveznosti izbrisane družbe iz registra po uradni
dolžnosti.
-- Tudi druge države članice EU ne poznajo ureditve odgovornosti družbenikov za
obveznosti kapitalske družbe na tak način.
5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
Razbremenitev sodišč s primeri, ki se nanašajo na to tematiko.
II. BESEDILO ČLENOV:
1. členV Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99,
110/99 in 93/02 – odl. US) se v 27. členu črtata četrti in peti odstavek.
2. členV 33. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Republika Slovenija izterja stroške objave, ki jih je plačala za objavo na
podlagi prejšnjega odstavka, od članov uprave, če niso imenovani, pa od
družbenikov.«.
3. členV 35. členu se v tretjem odstavku črta 3. točka.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
4. člen(1) Vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, v katerih upniki
izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike take družbe, ki na dan
uveljavitve tega zakona še niso končani, se z dnem uveljavitve tega zakona
ustavijo.
(2) Sodišče oziroma upravni organ izda po uradni dolžnosti v 30 dneh od
uveljavitve tega zakona sklep o ustavitvi postopkov v skladu s prejšnjim
odstavkom.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se ne ustavijo pravdni
postopki, če so podani razlogi za spregled pravne osebnosti, kot jih določa
zakon, ki ureja gospodarske družbe, in jih upnik predloži sodišču v 30 dneh od
prejema sklepa iz prejšnjega odstavka. Upnik mora obrazložiti razloge za
spregled pravne osebnosti in pri tem navesti vsa dejstva ter ponuditi vse
dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njegovih navedb, ker bo to kasneje možno
le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti v roku iz prejšnjega stavka.
(4) Vsaka stranka sama krije svoje stroške ustavljenih postopkov.
5. členTa zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV
K 1. členu:
Predlagana rešitev sledi doslednemu uveljavljanju temeljnega načela ločevanje
premoženja in odgovornosti za dolgove družbenikov/delničarjev od premoženja in
odgovornosti kapitalske družbe, in odpravlja poseg sedanjega zakona v to
načelo. S predlogom se črtata četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod, ki sta
izpodbitno pravno domnevo nalagala družbenikom odgovornost za dolgove po uradni
dolžnosti izbrisane družbe, tako upniki nimajo več pravne podlage za vlaganje
zahtevkov/tožb proti družbenikom za poplačilo dolgov že izbrisane družbe.
K 2. členu:
Stroški objave izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije
bremenijo zakonitega zastopnika (poslovodstvo, upravo) družbe, ki ima ključno
odgovornost za opustitev pravočasnega postopka prenehanja gospodarske družbe.
Subsidiarno imajo to odgovornost družbeniki oziroma ustanovitelji, če ne
poskrbijo za ustrezno imenovanje zakonitih zastopnikov družbe, ki bi te
aktivnosti lahko (ali morali) izvesti.
K 3. členu:
Sodišča ob izbrisu objavijo ključne statusno-identifikacijske elemente
gospodarskih družb in njihovih zakonitih zastopnikov, ne pa tudi družbenikov
ali ustanoviteljev delniške družbe.
K 4. členu:
Zakon v prehodnih določbah določa končanje vseh postopkov, tako pravdnih,
upravnih kot tudi izvršilnih, ki so jih sprožili upniki za poravnavo svojih
terjatev ali družbeniki glede ugotavljanja statusa pasivnega družbenika zaradi
uveljavljanja regresnih zahtevkov do aktivnih družbenikov.
Sodišče oz. pristojni organ po uradni dolžnosti izda sklep o ustavitvi postopka
po samem zakonu najkasneje v tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona.
Zakon ne posega v institut spregleda pravne osebnosti, ki je urejen v 8. členu
ZGD-1 in ob zlorabah družbenikov taksativno določa primere njihove odgovornosti
tudi za obveznosti družbe. Zato predlagana ureditev omogoča, da upniki
uveljavljajo svoje terjatve oz. nadaljujejo pravdne postopke na podlagi drugega
pravnega temelja, pri čemer so omejeni na rok 30 dni od prejema sklepa, da
sodišču predložijo vsa ustrezna dokazila glede uporabe spregleda pravne
osebnosti. Določen rok je pomemben zlasti za upnike, ki so že uveljavljali
svoje terjatve na podlagi ZFPPod, pa je v tem času že potekel zastaralni rok za
vložitev tožbenega zahtevka.
Glede na to, da so postopki ustavljeni na podlagi zakona brez krivde katerekoli
stranke, vsaka stranka poravna svoje stroške postopka.
K 5. členu:
Zakona začne veljati naslednji dan po objavi in ustreza namenu zakona.
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
27. člen
(1) Z izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra po tem zakonu gospodarska
družba preneha.
(2) Če so v gospodarski družbi na dan prenehanja gospodarske družbe po
prejšnjem odstavku zaposleni delavci, jim z dnem prenehanja gospodarske družbe
preneha delovno razmerje.
(3) Delavci, ki jim preneha delovno razmerje po prejšnjem odstavku, imajo enake
pravice kot delavci, ki jim preneha delovno razmerje zaradi začetka stečajnega
postopka, vključno s pravicami po zakonu o jamstvenem skladu Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 25/97 in 10/9 .
(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da so družbeniki oziroma
delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino določeno v prvem odstavku
394. člena ZGD.
(5) Določba drugega in tretjega odstavka 394. člena ZGD se smiselno uporablja
tudi za prenehanje gospodarske družbe iz prvega odstavka tega člena.
33. člen
(1) Sklep o izbrisu se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Uradni list Republike Slovenije mora objaviti sklep o izbrisu v petnajstih
dneh od dneva, ko od registrskega sodišča prejme obvestilo o vsebini objave.
(3) Po objavi ima Uradni list Republike Slovenije pravico zahtevati plačilo
cene za objavo od Republike Slovenije.
(4) Republika Slovenija izterja ceno, ki jo je plačala za objavo na podlagi
prejšnjega odstavka, od družbenikov osebne družbe oziroma družbe z omejeno
odgovornostjo oziroma delničarjev delniške družbe po postopku, določenem za
izterjavo davčnega dolga.
35. člen
(1) Če proti sklepu o izbrisu v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena ni
bila vložena pritožba, oziroma če je bila pritožba zavržena oziroma zavrnjena,
registrsko sodišče izbriše gospodarsko družbo iz sodnega registra.
(2) Izbris iz sodnega registra se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Objava iz prvega odstavka tega člena mora obsegati tudi naslednje podatke o
gospodarski družbi kot so vpisani v sodni register:
1. firmo, sedež in matično številko gospodarske družbe,
2. ime in priimek ter naslov oseb, pooblaščenih za zastopanje,
3. ime in priimek ter naslov družbenikov osebne družbe oziroma družbe z omejeno
odgovornostjo oziroma ime in priimek ter naslov ustanoviteljev delniške družbe.
(4) Uradni list Republike Slovenije mora objaviti sklep o izbrisu s podatki iz
tretjega odstavka tega člena v petnajstih dneh od dneva, ko od registrskega
sodišča prejme obvestilo o vsebini objave.
(5) Glede plačila stroškov objave iz drugega odstavka tega člena se smiselno
uporabljata določbi tretjega in četrtega odstavka 33. člena tega zakona.
Zadnja sprememba: 15.01.2007 Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov
(konec navedbe)
Mafijski scenarij pač še naprej teče dalje po pravilih igre imenovane kečdkeš.
Tokrat je tej rundi igre ime ZFPPod z vsemi verzijami. Od definicije in dokazovanja, da je sonce kocka, kvader, romboid, tetraeder...
Gre za državno kriminalno združbo, ki »ne čuje dobro« in se norčuje iz njenega naroda.
Namesto da bi preganjala kriminal, preganja (kaznuje) oškodovance.
Ovčke pa bodo tiho ali pa bodo celo ploskale.
lp Samo |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 29 Jan 2007 16:03 Naslov sporočila: Re: Nova delavska »zmaga« |
|
|
| Samo je napisal/a: |
| Čukica je napisal/a: |
V sobotnem Dnevniku sem prebrala, da vlada februarja pošilja v proceduro spremembe zakona o finančnem poslovanju. Predlogi sprememb so taki, da lastniki tistih podjetij, ki so bila po uradni dolžnosti izbrisana iz sodnega registra (vsaj eno leto niso poslovala) hkrati pa so bili pri upravljanju teh podjetij aktivni (se pravi, lastnik ni imel direktorja, na katerega slabe odločitve bi se lahko skliceval), do terjatev upnikov ne bodo več odgovarjali z vsem svojim premoženjem.
Ne morem verjet, poznam primere, ko je nek prevarantski jebiveter v nekem d.o.o. dobil za začetek državna sredstva za zaposlovanje težje zaposljivih delavcev, ta denar kanaliziral bogvedi kam, nehal poslovati, dosegel da so podjetje izbrisali iz sodnega registra po uradni dolžnosti in zdaj ga bo vlada nagradila še s tem, da mu bo vse morebitno premoženje, ki mu je s tem manevrom ostalo, prosto terjatev delavcev (neizplačane plače) in drugih upnikov, med njimi tudi države (neplačani prispevki itd.)
Še več, če bo predlog v parlamentu uspel, bodo po predlogu za nazaj (!!!) ustavljeni tudi vsi sodni postopki, v katerih upniki terjajo te sorte dolžnikov, upniki pa bodo morali celo poravnati sodne stroške - najbrž vse z namenom, da ministru uspe Lukenda.
Ob tem sem se spomnila izrednih sej spomladi 2004, ko je Janša haral na »požgani zemlji« in mahal s tistim pismom delavca iz revirjev, ki z dvema plačama ni bil sposoben preživeti sebe in družino. Kakšen neverjeten "salto mortale" v skrbi za delavca je sposobna narediti naša vlada. |
http://www2.gov.si/zak/Pre_Zak.nsf/116024d5a1a37d6bc125661600295e72/8557d5269a5f
4985c125724c0042024c?OpenDocument
Zbirke Državnega zbora RS - predlogi zakonov
EVIDENČNI PODATKI
Predlog zakona
Naslov zakona: Zakon o spremembah zakona o finančnem poslovanju podjetij
Klasifikacijska številka: 414-01 / 99 - 0004 / 0019
EPA: 1234 - IV
Kratica: ZFPPod-B
Predlagatelj: V - Vlada Republike Slovenije
Dodelitev - MDT: 11 - Odbor za gospodarstvo
Dodelitev - ostali: 14 - Odbor za finance in monetarno politiko
22 - Zakonodajno-pravna služba
Datum prejema v DZ: 22.12.2006
Vrsta postopka: skrajšani
Faza: obravnava postopka - skrajšani postopek
Objava v Poročevalcu: 02/2007 z dne 15.01.2007
EVA: 2006-2111-0050
Številka: 00713-39/2006/8
Ljubljana, 20.12.2006
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
L J U B L J A N A
Vlada Republike Slovenije je na 102. redni seji dne 20.12.2006 določila
besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU PODJETIJ,
ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 142. člena poslovnika Državnega
zbora Republike Slovenije po skrajšanem postopku.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da
predlog zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij obravnava po
skrajšanem postopku, saj gre za vsebinsko manj obsežne spremembe, saj
spreminjajo le en člen zakona, prenehanje veljavnosti dveh odstavkov člena in
ureditev prehodnega obdobja in so omejene le na urejanje zadev, kot je
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane kapitalske družbe. Hitra
ureditev tega področja bo preprečila začetek in nadaljevanje postopkov, v
katerih so družbeniki odgovorni za obveznosti.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike
Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora Republike
Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki pri delu Državnega zbora
Republike Slovenije in njegovih delovnih teles sodelovali:
- mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo,
- mag. Andrijana Starina Kosem, državna sekretarka, Ministrstvo za
gospodarstvo,
- dr. Saša Prešern, v.d. generalnega direktorja, Ministrstvo za gospodarstvo,
- mag. Dušan Pšeničnik, sekretar, Ministrstvo za gospodarstvo,
- Blaž Šaloven, višji svetovalec, Ministrstvo za gospodarstvo.
mag. Božo Predalič
GENERALNI SEKRETAR
PRILOGA: 1
SKRAJŠANI POSTOPEK
EVA: 2006-2111-0050
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU PODJETIJ (ZFPPod–B)
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Ključni namen Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št.
54/99, 110/99 in 93/02 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZFPPod) je bil
predvsem izboljšati plačilno disciplino, povečati varnost upnikov in omogočiti
izbris nedelujočih podjetij iz registra. Zakon zlasti pri reševanja
problematike plačilne discipline ni dosegel pričakovanih učinkov, predvsem pa
se je postavljalo vprašanje o ustreznosti določb, ki določajo, da so družbeniki
kapitalske družbe odgovorni za obveznosti po uradni dolžnosti izbrisane družbe,
kar pomeni velik poseg v temeljna korporacijska načela.
Gre za družbenike družb, ki so bile izbrisane po uradni dolžnosti, ker:
- v dveh zaporednih letih niso predložile letnih poročil,
- nimajo premoženja (12 mesecev ne opravljajo prometa preko svojih računov), ali
- ki se niso uskladile z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št.
30/93 in spremembe; v nadaljnjem besedilu: ZGD) predvsem glede povečanja
osnovnega kapitala do 31. 12. 1994.
Namen zakona je bil sicer dober – sprotno ažuriranje sodnega registra ter
uskladitev družb z veljavno zakonodajo (ZGD), vendar pa zakon ni sprejemljiv v
delu, ko so za obveznosti tako izbrisane družbe odgovorni družbeniki na podlagi
neizpodbojne pravne domneve, da so dali izjavo, s katero soglašajo s sprejetjem
take obveznosti. Zakon je skušal povzeti ureditev iz ZGD, ko lahko družba
preneha po skrajšanem postopku brez postopka likvidacije, če vsi družbeniki
predlagajo sodišču tak izbris. Ureditev v ZFPPod pa je za tako odgovornost
družbenikov določil z neizpodbojno pravno domnevo, tako nekateri družbeniki
sploh niso bili seznanjeni s tem, kaj se dogaja z družbo, dokler niso na njihov
naslov prispeli zahtevki za poplačilo dolgov družbe. Taka ureditev je kršitev
temeljnih načel korporacijskega prava, pri katerih družbeniki kapitalske družbe
niso odgovorni za obveznosti družbe. Če pa so družbeniki izkoristili družbo, da
bi zase pridobili kakšno korist, pa že ZGD dopušča odmik od navedenega načela v
institutu spregleda pravne osebnosti, ki pomeni zanikanje ločenosti med
obveznostmi družbe in družbeniki.
Takšna ureditev je botrovala nastanku vrste spornih situacij:
- državljani so vložili lastniške certifikate v delniške družbe, v kateri kot
manjšinski delničarji niso imeli nobenega vpliva na njeno poslovanje. Po
izbrisu take družbe na podlagi ZFPPod neomejeno odgovarjajo za obveznosti
izbrisane družbe.
- Državljani so kot nagrado ob upokojitvi prejeli delnice kasneje izbrisane
družbe. Na podlagi ZFPPod je bilo za poplačilo dolgov (pogosto trajno) poseženo
v njihovo pokojnino.
- Državljani so bili manjšinski delničarji (1%) delniške družbe, ki je bila
izbrisana in na podlagi ZFPPod neomejeno odgovarjajo za obveznosti izbrisane
družbe.
- Delavci so postali družbeniki družbe zaradi premalo izplačanih plač na
podlagi zadolžnic, ki so jim bile izdane s strani delodajalca na podlagi
zakona, ki je urejal lastninsko preoblikovanje podjetij. Po izbrisu te družbe
so na podlagi ZFPPod postali solidarno neomejeno odgovorni dolžniki upnikom
izbrisane družbe.
- Tisoči državljanov morajo na podlagi zakonske določbe oz. neizpodbojne pravne
domneve, da so s podpisom izjave pred notarjem prevzeli odgovornost za
obveznosti družbe, pri kateri pa so nastopali zgolj kot ustanovitelji, (trajno)
plačevati visoke zneske upnikom kapitalskih družb. V podjetništvo so zavestno
vložili zgolj svoj kapitalski vložek, na podlago ZFPPod pa odgovarjajo za
obveznosti izbrisane družbe z vsem svojim premoženjem.
- Vrsto konkretnih primerov osebnostnih in družinskih tragedij v tej zvezi
predstavlja tudi Civilna iniciativa.
Veljavna ureditev je bila tudi predmet ustavno sodne presoje. Ustavno sodišče
je sprejelo (kompromisno) odločitev, da se sporne določbe razveljavijo, če se
nanašajo na družbenike, ki v smislu obrazložitve odločbe niso odgovorni za
obveznosti družbe. S tega vidika loči aktivne in pasivne družbeniki, torej
tiste, ki so vplivali na poslovanje družbe, in tiste, ki tega vpliva niso
imeli. T. i. aktivni so torej odgovorni za obveznosti izbrisane družbe, t. i.
pasivni pa ne. To pomeni, da morajo sodišča ugotavljati za vsak posamezen
primer kakšen vpliv je imel posamezen družbenik v družbi z vsemi procesnimi
posledicami. V zvezi s tem je bila oblikovana tudi aktivna Civilna iniciativa
nezakonito izbrisanih podjetij in sprožen postopek pred Sodiščem Evropske
skupnosti.
Odločitev ustavnega sodišča je predstavljene primere množično ponovno privedla
pred sodišče, tokrat v okviru iskanja statusa pasivnega družbenika (z regresnim
zahtevkom do aktivnega družbenika). Ne glede na jasno ločitev funkcije vodenja
kapitalske družbe od organa skupščine v skladu z določbami zakona, ki ureja
gospodarske družbe, je glede na pravno-organizacijske narave družbe z omejeno
odgovornostjo položaj družbenikov v tem kontekstu še težji. Zadnje odločitev
sodišč pa nakazujejo tudi na nejasnosti, negotovosti in dileme pri delniških
družbah, saj se tudi delničarje z manj kot 1% kapitalskim deležem označuje za
aktivne delničarje.
Navedena ureditev je neustrezna in neskladna z veljavnimi korporacijskimi
načeli tako na nacionalni ravni kot na ravni Evropske skupnosti, zato jo je
treba ustrezno spremeniti. Predlagano je črtanje četrtega in petega odstavka
27. člena ZFPPod, ki za izbrisane družbe po uradni dolžnosti uvajajo
neizpodbojno pravno domnevo izjave družbenika. Razlog takega posega utemeljuje
tudi javni interes, ki upošteva načelo zaupanja v zakonsko ureditev zaupanja v
temeljno korporacijsko načelo kapitalskih družb, ki je bilo z veljavno
ureditvijo grobo kršeno. Stihijsko (case by case) ugotavljanje aktivnih in
pasivnih družbenikov, ki izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS, ni v skladu s
temeljnimi načeli pravne države – zaupanje v pravo in predvidljivost ter
jasnost predpisov.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona
Predlagana ureditev zasleduje cilj vzpostavitve stanja, ki je veljalo v
slovenskem pravnem redu pred uveljavitvijo ZFPPod. Ureditev je usmerjena v to,
da lahko družbeniki, ki so svoje premoženje vložili v podjetniško dejavnost
(vložek v osnovni kapital družbe), da bi z njim uresničevali svoj podjetniški
interes, lahko z gotovostjo računajo na to, da s tem ko vložijo svoj vložek v
družbo ni ogroženo njihovo osebno premoženje, ampak zgolj njihov vložek. Tako
bi se uresničilo temeljno načelo korporacijskega prava ločenosti premoženja
kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika, ki predstavlja pomemben
javni interes zagotavljanja ustreznega, mednarodno primerljivega, in pravno
varovanega sistemskega gospodarskega okolja za kapitalske družbe. Poglavitna
rešitev uresničuje že naveden cilj zakona, ki poleg vsebinske spremembe odprave
odgovornosti družbenika za obveznosti izbrisane družbe ureja tudi prehodno
obdobje za postopke, ki še tečejo v zvezi z uveljavljanjem odgovornosti
družbenikov. Pri tehtanju okoliščin, kako urediti prehodno obdobje, da v zvezi
z ustavnim načelom pravne države in zaupanja v pravo ne bi bila nesorazmerno
prizadeta katera od skupin deležnikov (upniki in odgovorni družbeniki), na
katere se ta zakon nanaša, predlagana rešitev ustavlja vse postopke in dejanja,
ki v zvezi s tem tečejo in z dnem uveljavitve predloga zakona za naprej ne
dopušča uveljavljanje kakršnih koli zahtevkov na tej pravni podlagi. Izjemo od
tega pravila predstavlja le institut spregleda pravne osebnosti, ki ureja
zlorabe položajev družbenikov.
3. Ocena finančnih posledic zakona na državni proračun in druga javna finančna
sredstva
Sprejetje predlaganega zakona bo imelo finančne posledice na državni proračun
in druga javna finančna sredstva. Pri postopkih uveljavljanja plačila
obveznosti družbenikov za obveznosti družbe nastopa v vlogi upnika tudi država
za poplačilo davčnih obveznosti (izterjava DURS). Pridobivanje podatkov v zvezi
z natančnejšimi finančnimi posledicami še poteka, sicer pa DURS na podlagi
uspešnosti izterjav v predhodnih letih in ob predpostavki, da se ti pogoji tudi
v prihodnje ne bodo spremenili, ocenjuje, da bi predvideni prihodki proračuna v
letu 2007 in 2008 znašali 15 do 20 milijonov tolarjev. Podatki iz davčne
evidence na dan 30.6.2006 kažejo, da je število družb, ki so bile izbrisane po
predmetnem zakonu, 4.475, njihov dolg pa znaša 23,6 milijard tolarjev.
Predlagana rešitev pa bi za sodno vejo oblasti pomenila prihranek, saj bi se z
ustavitvijo sodnih postopkov v zvezi s tem zmanjšali sodni zaostanki in
razbremenilo delo sodišč. V skladu s podatki Uradnega lista, je bilo na podlago
ZFPPod izbrisanih preko 24.000 družb, pretežno v obdobju po sprejemu zakona.
Pridobljeni so bili tudi zadnji podatki s sodišč v zvezi s številom tovrstnih
postopkov:
Obdobje od 2004 do 2006:
okrožno sodišče št. vloženih tožb* št. pravnomočnih sodb
Kranj 12 12
Maribor 1 3
Ljubljana 74 8
Murska Sobota 3 1
Nova Gorica 0 1
Celje 4 7
Krško 0 0
Slovenj Gradec 1 3
Novo mesto 0 0
* Vložene tožbe, ki še niso pravnomočno zaključene.
4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane
ureditve pravu EU
Pravo EU normativno ne ureja tega področja, saj sledi temeljnim konceptualnim
korporacijskim razmerjem. Pregled primerjalno pravnih ureditev:
-- Nemčija: Odmik od korporacijskega načela odgovornosti za obveznosti
kapitalske družbe je urejeno z institutom spregleda pravne osebnosti. Ne pozna
pa jamčevanja družbenika za obveznosti izbrisane družbe iz registra po uradni
dolžnosti.
-- Avstrija: Odmik od korporacijskega načela odgovornosti za obveznosti
kapitalske družbe je urejeno z institutom spregleda pravne osebnosti. Ne pozna
pa jamčevanja družbenika za obveznosti izbrisane družbe iz registra po uradni
dolžnosti.
-- Tudi druge države članice EU ne poznajo ureditve odgovornosti družbenikov za
obveznosti kapitalske družbe na tak način.
5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
Razbremenitev sodišč s primeri, ki se nanašajo na to tematiko.
II. BESEDILO ČLENOV:
1. členV Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99,
110/99 in 93/02 – odl. US) se v 27. členu črtata četrti in peti odstavek.
2. členV 33. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Republika Slovenija izterja stroške objave, ki jih je plačala za objavo na
podlagi prejšnjega odstavka, od članov uprave, če niso imenovani, pa od
družbenikov.«.
3. členV 35. členu se v tretjem odstavku črta 3. točka.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
4. člen(1) Vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, v katerih upniki
izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike take družbe, ki na dan
uveljavitve tega zakona še niso končani, se z dnem uveljavitve tega zakona
ustavijo.
(2) Sodišče oziroma upravni organ izda po uradni dolžnosti v 30 dneh od
uveljavitve tega zakona sklep o ustavitvi postopkov v skladu s prejšnjim
odstavkom.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se ne ustavijo pravdni
postopki, če so podani razlogi za spregled pravne osebnosti, kot jih določa
zakon, ki ureja gospodarske družbe, in jih upnik predloži sodišču v 30 dneh od
prejema sklepa iz prejšnjega odstavka. Upnik mora obrazložiti razloge za
spregled pravne osebnosti in pri tem navesti vsa dejstva ter ponuditi vse
dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njegovih navedb, ker bo to kasneje možno
le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti v roku iz prejšnjega stavka.
(4) Vsaka stranka sama krije svoje stroške ustavljenih postopkov.
5. členTa zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV
K 1. členu:
Predlagana rešitev sledi doslednemu uveljavljanju temeljnega načela ločevanje
premoženja in odgovornosti za dolgove družbenikov/delničarjev od premoženja in
odgovornosti kapitalske družbe, in odpravlja poseg sedanjega zakona v to
načelo. S predlogom se črtata četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod, ki sta
izpodbitno pravno domnevo nalagala družbenikom odgovornost za dolgove po uradni
dolžnosti izbrisane družbe, tako upniki nimajo več pravne podlage za vlaganje
zahtevkov/tožb proti družbenikom za poplačilo dolgov že izbrisane družbe.
K 2. členu:
Stroški objave izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije
bremenijo zakonitega zastopnika (poslovodstvo, upravo) družbe, ki ima ključno
odgovornost za opustitev pravočasnega postopka prenehanja gospodarske družbe.
Subsidiarno imajo to odgovornost družbeniki oziroma ustanovitelji, če ne
poskrbijo za ustrezno imenovanje zakonitih zastopnikov družbe, ki bi te
aktivnosti lahko (ali morali) izvesti.
K 3. členu:
Sodišča ob izbrisu objavijo ključne statusno-identifikacijske elemente
gospodarskih družb in njihovih zakonitih zastopnikov, ne pa tudi družbenikov
ali ustanoviteljev delniške družbe.
K 4. členu:
Zakon v prehodnih določbah določa končanje vseh postopkov, tako pravdnih,
upravnih kot tudi izvršilnih, ki so jih sprožili upniki za poravnavo svojih
terjatev ali družbeniki glede ugotavljanja statusa pasivnega družbenika zaradi
uveljavljanja regresnih zahtevkov do aktivnih družbenikov.
Sodišče oz. pristojni organ po uradni dolžnosti izda sklep o ustavitvi postopka
po samem zakonu najkasneje v tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona.
Zakon ne posega v institut spregleda pravne osebnosti, ki je urejen v 8. členu
ZGD-1 in ob zlorabah družbenikov taksativno določa primere njihove odgovornosti
tudi za obveznosti družbe. Zato predlagana ureditev omogoča, da upniki
uveljavljajo svoje terjatve oz. nadaljujejo pravdne postopke na podlagi drugega
pravnega temelja, pri čemer so omejeni na rok 30 dni od prejema sklepa, da
sodišču predložijo vsa ustrezna dokazila glede uporabe spregleda pravne
osebnosti. Določen rok je pomemben zlasti za upnike, ki so že uveljavljali
svoje terjatve na podlagi ZFPPod, pa je v tem času že potekel zastaralni rok za
vložitev tožbenega zahtevka.
Glede na to, da so postopki ustavljeni na podlagi zakona brez krivde katerekoli
stranke, vsaka stranka poravna svoje stroške postopka.
K 5. členu:
Zakona začne veljati naslednji dan po objavi in ustreza namenu zakona.
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
27. člen
(1) Z izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra po tem zakonu gospodarska
družba preneha.
(2) Če so v gospodarski družbi na dan prenehanja gospodarske družbe po
prejšnjem odstavku zaposleni delavci, jim z dnem prenehanja gospodarske družbe
preneha delovno razmerje.
(3) Delavci, ki jim preneha delovno razmerje po prejšnjem odstavku, imajo enake
pravice kot delavci, ki jim preneha delovno razmerje zaradi začetka stečajnega
postopka, vključno s pravicami po zakonu o jamstvenem skladu Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 25/97 in 10/9.
(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da so družbeniki oziroma
delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino določeno v prvem odstavku
394. člena ZGD.
(5) Določba drugega in tretjega odstavka 394. člena ZGD se smiselno uporablja
tudi za prenehanje gospodarske družbe iz prvega odstavka tega člena.
33. člen
(1) Sklep o izbrisu se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Uradni list Republike Slovenije mora objaviti sklep o izbrisu v petnajstih
dneh od dneva, ko od registrskega sodišča prejme obvestilo o vsebini objave.
(3) Po objavi ima Uradni list Republike Slovenije pravico zahtevati plačilo
cene za objavo od Republike Slovenije.
(4) Republika Slovenija izterja ceno, ki jo je plačala za objavo na podlagi
prejšnjega odstavka, od družbenikov osebne družbe oziroma družbe z omejeno
odgovornostjo oziroma delničarjev delniške družbe po postopku, določenem za
izterjavo davčnega dolga.
35. člen
(1) Če proti sklepu o izbrisu v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena ni
bila vložena pritožba, oziroma če je bila pritožba zavržena oziroma zavrnjena,
registrsko sodišče izbriše gospodarsko družbo iz sodnega registra.
(2) Izbris iz sodnega registra se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Objava iz prvega odstavka tega člena mora obsegati tudi naslednje podatke o
gospodarski družbi kot so vpisani v sodni register:
1. firmo, sedež in matično številko gospodarske družbe,
2. ime in priimek ter naslov oseb, pooblaščenih za zastopanje,
3. ime in priimek ter naslov družbenikov osebne družbe oziroma družbe z omejeno
odgovornostjo oziroma ime in priimek ter naslov ustanoviteljev delniške družbe.
(4) Uradni list Republike Slovenije mora objaviti sklep o izbrisu s podatki iz
tretjega odstavka tega člena v petnajstih dneh od dneva, ko od registrskega
sodišča prejme obvestilo o vsebini objave.
(5) Glede plačila stroškov objave iz drugega odstavka tega člena se smiselno
uporabljata določbi tretjega in četrtega odstavka 33. člena tega zakona.
Zadnja sprememba: 15.01.2007 Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi zakonov
(konec navedbe)
Mafijski scenarij pač še naprej teče dalje po pravilih igre imenovane kečdkeš.
Tokrat je tej rundi igre ime ZFPPod z vsemi verzijami. Od definicije in dokazovanja, da je sonce kocka, kvader, romboid, tetraeder...
Gre za državno kriminalno združbo, ki »ne čuje dobro« in se norčuje iz njenega naroda.
Namesto da bi preganjala kriminal, preganja (kaznuje) oškodovance.
Ovčke pa bodo tiho ali pa bodo celo ploskale.
lp Samo |
saj vse lepo in prav,samo tkole so ga sral do leta 2000....ej,na milijone mark je tkole poniknl...slučajno neki vem o tem 
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20
Prispevkov: 2810
|
| Objavljeno: 29 Jan 2007 16:31 Naslov sporočila: Re: Nova delavska »zmaga« |
|
|
| Samo je napisal/a: |
[
Mafijski scenarij pač še naprej teče dalje po pravilih igre imenovane kečdkeš.
Tokrat je tej rundi igre ime ZFPPod z vsemi verzijami. Od definicije in dokazovanja, da je sonce kocka, kvader, romboid, tetraeder...
Gre za državno kriminalno združbo, ki »ne čuje dobro« in se norčuje iz njenega naroda.
Namesto da bi preganjala kriminal, preganja (kaznuje) oškodovance.
Ovčke pa bodo tiho ali pa bodo celo ploskale.
lp Samo |
Tak predlog je dejansko škandal. Če bo šlo to skozi, lahko potone tudi veliko malih podjetnikov, ki so za izterjavo svojih dolžnikov morali za sodne takse založiti ogromno denarja in so dobesedno življenjsko odvisni od poplačila terjatev. Pot v podjetniški "teksas" se odpira še bolj na stežaj.
Si lahko predstavljaš, kako močan je dolžniški lobi, da mu vlada piše take predloge zakonov? Prav zanima me, koliko bosta s tem oškodovana zdravstvena in pokojninska blagajna. In za kaj nas bodo konkretno v zdravstvu s tem prikrajšali. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Comp
Pridružen/-a: 10.11. 2006, 18:49
Prispevkov: 3245
|
| Objavljeno: 29 Jan 2007 16:34 Naslov sporočila: Re: Nova delavska »zmaga« |
|
|
| Čukica je napisal/a: |
| Samo je napisal/a: |
[
Mafijski scenarij pač še naprej teče dalje po pravilih igre imenovane kečdkeš.
Tokrat je tej rundi igre ime ZFPPod z vsemi verzijami. Od definicije in dokazovanja, da je sonce kocka, kvader, romboid, tetraeder...
Gre za državno kriminalno združbo, ki »ne čuje dobro« in se norčuje iz njenega naroda.
Namesto da bi preganjala kriminal, preganja (kaznuje) oškodovance.
Ovčke pa bodo tiho ali pa bodo celo ploskale.
lp Samo |
Tak predlog je dejansko škandal. Če bo šlo to skozi, lahko potone tudi veliko malih podjetnikov, ki so za izterjavo svojih dolžnikov morali za sodne takse založiti ogromno denarja in so dobesedno življenjsko odvisni od poplačila terjatev. Pot v podjetniški "teksas" se odpira še bolj na stežaj.
Si lahko predstavljaš, kako močan je dolžniški lobi, da mu vlada piše take predloge zakonov? Prav zanima me, koliko bosta s tem oškodovana zdravstvena in pokojninska blagajna. In za kaj nas bodo konkretno v zdravstvu s tem prikrajšali. |
Točn to.
Kar verjeti ne morem, da so taki kreteni. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 29 Jan 2007 17:27 Naslov sporočila: navadna laž |
|
|
| Comp je napisal/a: |
| Čukica je napisal/a: |
| Samo je napisal/a: |
[
Mafijski scenarij pač še naprej teče dalje po pravilih igre imenovane kečdkeš.
Tokrat je tej rundi igre ime ZFPPod z vsemi verzijami. Od definicije in dokazovanja, da je sonce kocka, kvader, romboid, tetraeder...
Gre za državno kriminalno združbo, ki »ne čuje dobro« in se norčuje iz njenega naroda.
Namesto da bi preganjala kriminal, preganja (kaznuje) oškodovance.
Ovčke pa bodo tiho ali pa bodo celo ploskale.
lp Samo |
Tak predlog je dejansko škandal. Če bo šlo to skozi, lahko potone tudi veliko malih podjetnikov, ki so za izterjavo svojih dolžnikov morali za sodne takse založiti ogromno denarja in so dobesedno življenjsko odvisni od poplačila terjatev. Pot v podjetniški "teksas" se odpira še bolj na stežaj.
Si lahko predstavljaš, kako močan je dolžniški lobi, da mu vlada piše take predloge zakonov? Prav zanima me, koliko bosta s tem oškodovana zdravstvena in pokojninska blagajna. In za kaj nas bodo konkretno v zdravstvu s tem prikrajšali. |
Točn to.
Kar verjeti ne morem, da so taki kreteni. |
Tudi druge države članice EU ne poznajo ureditve odgovornosti družbenikov za
obveznosti kapitalske družbe na tak način
men so pol marsovci vlekl gate z riti tam v daljni belgiji
aja,da se ne bo kdo veselil...ni blo moje podjetje,jz sem tam samo stanoval 
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20
Prispevkov: 2810
|
| Objavljeno: 29 Jan 2007 19:39 Naslov sporočila: Re: navadna laž |
|
|
| mala malca je napisal/a: |
Tudi druge države članice EU ne poznajo ureditve odgovornosti družbenikov za
obveznosti kapitalske družbe na tak način
men so pol marsovci vlekl gate z riti tam v daljni belgiji
aja,da se ne bo kdo veselil...ni blo moje podjetje,jz sem tam samo stanoval |
Če te prav razumem, so ti tam v Belgiji prišli rubežniki za vrat zato, ker si stanoval v kvartirju, na katerem je bil tudi naslov nekega XY podjetja, ki je očitno naredilo dolgove in je belgijska država od lastnika podjetja (a niso preverjali tvoje identitete?) terjala milom ili silom poplačilo teh dolgov - to je kronski dokaz, da vsaj ena izmed EU držav pozna »ureditev odgovornosti družbenikov za obveznosti kapitalske družbe na tak način«.
Drugič pa daj citat v navednice, najprej sem mislila, da v prvem stavku trdiš nekaj, v drugem pa to isto zanikaš. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Samo
Pridružen/-a: 21.11. 2006, 15:19
Prispevkov: 683
Kraj: Koper
|
| Objavljeno: 29 Jan 2007 20:00 Naslov sporočila: Re: Nova delavska »zmaga« |
|
|
| mala malca je napisal/a: |
saj vse lepo in prav,samo tkole so ga sral do leta 2000....ej,na milijone mark je tkole poniknl...slučajno neki vem o tem |
Ma ne ga srat! Ti nekaj slučajno veš o tem?
Ne boš verjel, jaz tudi nekaj "slučajno" vem o tem in sem o tem "slučajno" na pokojnem DF tudi pisal in se zgražal.
Tvoji pa sedaj to vse skupaj požegnajo, bedniki tvoje branže pa meketajo.
Samo |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Samo
Pridružen/-a: 21.11. 2006, 15:19
Prispevkov: 683
Kraj: Koper
|
| Objavljeno: 29 Jan 2007 20:05 Naslov sporočila: Re: Nova delavska »zmaga« |
|
|
| Čukica je napisal/a: |
| Samo je napisal/a: |
[
Mafijski scenarij pač še naprej teče dalje po pravilih igre imenovane kečdkeš.
Tokrat je tej rundi igre ime ZFPPod z vsemi verzijami. Od definicije in dokazovanja, da je sonce kocka, kvader, romboid, tetraeder...
Gre za državno kriminalno združbo, ki »ne čuje dobro« in se norčuje iz njenega naroda.
Namesto da bi preganjala kriminal, preganja (kaznuje) oškodovance.
Ovčke pa bodo tiho ali pa bodo celo ploskale.
lp Samo |
Tak predlog je dejansko škandal. Če bo šlo to skozi, lahko potone tudi veliko malih podjetnikov, ki so za izterjavo svojih dolžnikov morali za sodne takse založiti ogromno denarja in so dobesedno življenjsko odvisni od poplačila terjatev. Pot v podjetniški "teksas" se odpira še bolj na stežaj.
Si lahko predstavljaš, kako močan je dolžniški lobi, da mu vlada piše take predloge zakonov? Prav zanima me, koliko bosta s tem oškodovana zdravstvena in pokojninska blagajna. In za kaj nas bodo konkretno v zdravstvu s tem prikrajšali. |
Še najbolj bedno od vsega skupaj pa je ob legalizacijah svinjarij to stalno ponavljajoče se sklicevanje na EU normative. Pokvarjena igra pokvarjenih kalimerotov pač.
lp Samo |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
velikilustrator
Pridružen/-a: 10.01. 2007, 22:21
Prispevkov: 6419
|
| Objavljeno: 29 Jan 2007 20:36 Naslov sporočila: Re: Nova delavska »zmaga« |
|
|
Zdravo
| mala malca je napisal/a: |
saj vse lepo in prav,samo tkole so ga sral do leta 2000....ej,na milijone mark je tkole poniknl...slučajno neki vem o tem |
Ja ti veš. Ne ga srat - a ne bi ti še te skrivnosti zaupal Barbari, da bi spisala kakšno obtožnico, da bi šli lopovi sedet.
VL |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 30 Jan 2007 02:22 Naslov sporočila: identiteta,haha.. |
|
|
| Čukica je napisal/a: |
| mala malca je napisal/a: |
Tudi druge države članice EU ne poznajo ureditve odgovornosti družbenikov za
obveznosti kapitalske družbe na tak način
men so pol marsovci vlekl gate z riti tam v daljni belgiji
aja,da se ne bo kdo veselil...ni blo moje podjetje,jz sem tam samo stanoval |
Če te prav razumem, so ti tam v Belgiji prišli rubežniki za vrat zato, ker si stanoval v kvartirju, na katerem je bil tudi naslov nekega XY podjetja, ki je očitno naredilo dolgove in je belgijska država od lastnika podjetja (a niso preverjali tvoje identitete?) terjala milom ili silom poplačilo teh dolgov - to je kronski dokaz, da vsaj ena izmed EU držav pozna »ureditev odgovornosti družbenikov za obveznosti kapitalske družbe na tak način«.
Drugič pa daj citat v navednice, najprej sem mislila, da v prvem stavku trdiš nekaj, v drugem pa to isto zanikaš. |
to ti pridejo majmuni s policajom in jih čist nč ne briga kdo si dokler daš gmah,lohk pa še tako tuliš das ti za to in to plaču...gone with the wind
in pazi...zmen smo bli da pridemo plačat zjutraj...ma boli jih kurac,dokaž to  okn ven,avtolift in gre vse razen kuhnje,postelje in pralnega stroja 
ja,tile tipi lažejo,u pm..
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 30 Jan 2007 02:23 Naslov sporočila: Re: Nova delavska »zmaga« |
|
|
| Samo je napisal/a: |
| mala malca je napisal/a: |
saj vse lepo in prav,samo tkole so ga sral do leta 2000....ej,na milijone mark je tkole poniknl...slučajno neki vem o tem |
Ma ne ga srat! Ti nekaj slučajno veš o tem?
Ne boš verjel, jaz tudi nekaj "slučajno" vem o tem in sem o tem "slučajno" na pokojnem DF tudi pisal in se zgražal.
Tvoji pa sedaj to vse skupaj požegnajo, bedniki tvoje branže pa meketajo.
Samo |
no no,samo,jz tebe nisem žalil z bednikom,loh pa komot to naredim,ni blema...
jz pravim,počakmo da vidmo kaj bo...sej to je vendar bedarija
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 30 Jan 2007 02:25 Naslov sporočila: Re: Nova delavska »zmaga« |
|
|
| Samo je napisal/a: |
| Čukica je napisal/a: |
| Samo je napisal/a: |
[
Mafijski scenarij pač še naprej teče dalje po pravilih igre imenovane kečdkeš.
Tokrat je tej rundi igre ime ZFPPod z vsemi verzijami. Od definicije in dokazovanja, da je sonce kocka, kvader, romboid, tetraeder...
Gre za državno kriminalno združbo, ki »ne čuje dobro« in se norčuje iz njenega naroda.
Namesto da bi preganjala kriminal, preganja (kaznuje) oškodovance.
Ovčke pa bodo tiho ali pa bodo celo ploskale.
lp Samo |
Tak predlog je dejansko škandal. Če bo šlo to skozi, lahko potone tudi veliko malih podjetnikov, ki so za izterjavo svojih dolžnikov morali za sodne takse založiti ogromno denarja in so dobesedno življenjsko odvisni od poplačila terjatev. Pot v podjetniški "teksas" se odpira še bolj na stežaj.
Si lahko predstavljaš, kako močan je dolžniški lobi, da mu vlada piše take predloge zakonov? Prav zanima me, koliko bosta s tem oškodovana zdravstvena in pokojninska blagajna. In za kaj nas bodo konkretno v zdravstvu s tem prikrajšali. |
Še najbolj bedno od vsega skupaj pa je ob legalizacijah svinjarij to stalno ponavljajoče se sklicevanje na EU normative. Pokvarjena igra pokvarjenih kalimerotov pač.
lp Samo |
to so tud uni prejšnji počel...pa s tablicam za avte,pa semaforji...itd...še prej je bil aktualn beograd...mislim da bi bilo treba v ustavo zapisat prepoved v katerokoli politično integracijo da se pezdeti neb mogl sklicevat na druge pofuklje..
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mala malca
Pridružen/-a: 07.11. 2006, 04:56
Prispevkov: 17767
|
| Objavljeno: 30 Jan 2007 02:26 Naslov sporočila: Re: Nova delavska »zmaga« |
|
|
| velikilustrator je napisal/a: |
Zdravo
| mala malca je napisal/a: |
saj vse lepo in prav,samo tkole so ga sral do leta 2000....ej,na milijone mark je tkole poniknl...slučajno neki vem o tem |
Ja ti veš. Ne ga srat - a ne bi ti še te skrivnosti zaupal Barbari, da bi spisala kakšno obtožnico, da bi šli lopovi sedet.
VL |
ena prva zmaga lds je bila da so skrajšali zastaralne roke za gospodarski kriminal...že leta 93...zdej pa ti ovajaj kogar hočeš...
_________________
Hja,prjatu,če bi ti jaz povedu kako je v Rusiji ,bi bil ti na drugi strani,bi bili naš sovražnik,te sedaj ne bi bilo...
Ivan Maček - Matija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Čukica
Pridružen/-a: 04.11. 2006, 19:20
Prispevkov: 2810
|
| Objavljeno: 30 Jan 2007 16:03 Naslov sporočila: Re: Nova delavska »zmaga« |
|
|
| Samo je napisal/a: |
Še najbolj bedno od vsega skupaj pa je ob legalizacijah svinjarij to stalno ponavljajoče se sklicevanje na EU normative. Pokvarjena igra pokvarjenih kalimerotov pač.
lp Samo |
Če bo tak predlog izglasovan, bo »nadgradnja« še višja, namreč nekaj, kar ne bo nelegalno, ne moreš legalizirati, legaliziraš lahko samo nelegalne stvari.
In podjetniško-dolžniški nateg upnikov po takem predlogu še nelegalen ne bo, bo kar zakonit. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
